»mami?!«
….preslišim. mogoče je lažni alarm
»maaaaami?!?!!«
…potuhnem se. mogoče čez 1,3 minute sploh ne bo več pomembno.
»ooooojoj!« ….in tišina. tista pretresljivo kričeča tišina, ko otroci v hiši utihnejo in veš da se je nekaj zgodilo. nekaj kar bo ali za počistit ali pa bo stalo od n,00 € pa naprej.
zaslišim tap tap tap po hodniku, ki votlo doni, ko se otroške nogice z vsakim korakom ozemljujejo. in že je tu, disneyevski pogled dveh naj bolj plavih očes.
»veš…slutila sem in sem te klicala.« reče, vidno razburjena.
»kaj si slutila, pikapolonica moja?«
»da bo škripnil.« odvrne
mali pes? ne. ta spi ob skrinji v katero odlagamo časopise. ni škripnil. veliki pes? ne. tudi ta spi. ne vem sicer kje, ampak slišim njegovo smrčanje. tudi ni škripnil. mačke, kanarčka, zlte ribice in paličnjaka pa nimamo.
»kdo da bo škripnil Malke?!« vprašam, zdaj že sama vidno razburjena.
»stol. mamioprostinisemnalaščnisemseguncalanisemnitiplezalaponjemoprostiiiiii….!« hiti z razlago.
»a, tarumen ?!« vprašam in držim pesti, ker tisti stol mi ni bil nikoli pri srcu.
»aha, tarumen. in zdaj sem brez stola.« zaključi, vdana v usodo in odkoraka proti kuhinji svojo nesrečno usodo opisat še babici.
čez 5 minut zaslišim iz kuhinje: »midve greva, mamiiii…po nov stol greva mamiiii!!«
seveda. kaj pa drugega. babica je vedno za podvige klasificirane pod »nenačrtovano«.
ura miru, ki sem jo porabila za risanje je minila v trenutku. sta že nazaj. v veži zganjata takšen hrup, da se ustrašim, da sta kupili ducat stolov. mali pes poskakuje in bevska... ves paničen. veliki pes se mu pridruži (ta ne poskakuje…za to gre preveč energije)… zelo zavzeto maha z repom in poln pričakovanja zre v kljuko.
kljuka se premakne, vrata se na široko odprejo. Malke zmagoslavno prerine stol mimo babice in obeh psov skozi vrata. babica pa se utrujena sesede nanj.
»nikoli več!« reče.
»mami kaj nikoli več?!« vprašam.
»nikoli več v H*****-*****n po KARKOLI!«
»ja, kaj pa je bilo?« vprašam, čeprav slutim, da bo pokomentirala strokovnost in prijaznost (oz pomanjkanje obeh) pri trgovcih.
»ne da se dihat!! smrdi!...vsa ta kemija, ki puhti iz pohištva…!« nadaljuje.
»ja mami, nikoli več ne bom polom'la stola, ker se potem ne da dihat« zaključi modro modrooka.
še sreča, da imamo mame vedno pravo rešitev na dosegu roke >>> www.activtek.si
Lana ActivTek.si
še sreča, da imamo mame vedno pravo rešitev na dosegu roke >>> www.activtek.si
Lana ActivTek.si

Ni komentarjev:
Objavite komentar