podnaslov: « filozofija na eni nogi za hišno uporabo «
pogled na tla v otroški sobi, razkrije rezultat delovanja naše mladine v zadnjem delu dneva…
tu kocke, iz katerih bi po vsej verjetnosti nastal, hmmmm...recimo da velik grad, samo če bi …
na drugi strani sobe futuristična instalacija: železnica na baterije, pri kateri je kar naenkrat iztiril vlak s kompletno kompozicijo vagonov, ker je …
na pisalni mizi kup barvic in risbica. mislim, da je bila ideja narisati gasilski avto, ne vem pa zagotovo, ker je manjkalo samo še…
in sestavljanka, ki bi bila popolna in gotova, samo če bi ….
…« samo še, ker, zato…« so izhodišče za nedokončano delo. perfekten »skorajizgovor« ;-)
(pri gledanju fotke nagni glavo na desno)
grad ni dokončan, ker je mojstru zmanjkalo potrpljenja in ni imel pomoči za gradnjo ostrešja; vlak s celo kompozicijo je iztiril, ker je zmanjkala ena sama tračnica; barvicam manjka šilček in brez ošiljene barvice pač ne gre; in sestavljanka – še iščemo manjkajoči delček (sumimo, da ga je pojedel veliki pes). kdor najde manjkajoči košček sestavljanke bo vsaj eno dejanje dokončal.
in vsi ti »samo-ji, ker-ji, zato-ji…« so lahko izgovor, da lahko rečemo, kako je nekaj skoraj narejeno.
skoraj narejen grad, skoraj povezana železnica, skoraj narisana risbica in skoraj sestavljena sestavljanka. pa vendar, a ni prav vsak dan ena sama sestavljanka!?
vedno, ko se odločam o čemerkoli, se odločam med informacijami in dejstvi. kaj pa ti??
sestavljanka je sestavljena ……
(tudi pri gledanju te fotke nagni glavo na desno)
Ni komentarjev:
Objavite komentar